1. Kdaj se je projekt začel?
Projekt se je začel 1. julija 2008 in je bil deležen razširitve 1. januarja 2011. Zaključil se bo 31. decembra 2013. 

2. Katere države so vključene?
Projektni svet sestavlja 47 upravičencev iz 20 držav EU in 3 držav, ki niso članice EU.
Sodelujoče države v epSOS so Avstrija,     Italija, Slovaška, Belgija, Madžarska, Slovenija, Češka, Malta, Španija, Danska, Nemčija, Švedska, Estonija, Nizozemska, Švica, Finska, Norveška, Turčija, Francija, Poljska, Velika Britanija, Grčija in Portugalska.
Projekt epSOS je koordiniran s strani SALAR – Swedish Association of Local Authorities and Regions s Švedske.
Poglejte tudi listo upravičencev na www.epsos.eu.

3. Ali je projekt odprt za nove upravičence?
Da. Trenutno partnerstvo vključuje evropske zdravstvene regije, kompetenčne centre in industrijska podjetja. Potrebni sta bili 2 leti razširjenih priprav za večplastni projekt, kar je vidno tudi na podrobnem in kompleksnem planu aktivnosti in proračunskih sredstev. Odločitve o sprejemu novih upravičencev sprejema usmerjevalni odbor projekta (, angleško Project Steering Board, PSB). Odločitve so odvisne od projektnih faz in napredka projekta, kakor tudi od dodane vrednosti, ki bi jih prispevale nove članice. Zainteresirani organi in kompetenčni centri lahko pobliže spremljajo napredek skozi CALLIOPE tematsko omrežje. 

4. Katera podjetja so vključena?
Industrija je organizirana kot konzorcij približno 30 podjetij, katere na projektu zastopa IHE Europe. Seznam podjetij si lahko ogledate na www.epsos.eu.

5. Kakšen je proračun projekta?
Sredstva, namenjena za projekt, znašajo skupno 36.500.000 EUR, od katerih je 50 % krito s strani EU. Upravičenci so se dogovorili za financiranje skupne koordinacijske strukture in aktivnosti in na ta način zmanjšati efektivno sofinanciranje EU za 40 %. Podjetja, ki sodelujejo v epSOS, niso financirana; za njih se pričakuje, da bodo imela koristi v okviru sodelovanja pri projektu.
Nacionalni organi (ministrstva za zdravje) nekaterih držav bodo podprli projekt z nefinanciranim delom, merjenim v »človek/mesec«.

6. Kakšen je prispevek sodelujočih držav?
Partnerji projekta so se zavezali razvoju rešitev in storitev, ki bodo v korist vsem sodelujočim državam, kakor tudi ostalim zainteresiranim državam v Evropi ali v svetu.
Običajno ima sodelujoča država funkcijo vodenja dela na določenem področju projekta (angleško Work Package Leader), ki pa si jo lahko deli z drugo državo. Lokalna ministrstva, kompetenčni centri in številni industrijski partnerji delujejo usklajeno za dosego kompetentnih rešitev za evropske paciente.

7. Ali je epSOS raziskovalni projekt?
Ne. epSOS je t.i. Informacijsko-komunikacijsko podprt projekt (ICT PSP, angleško Information & Communication Technology Policy Support Project), skozi katerega obstoječe tehnične rešitve komunicirajo ena z drugo preko meja in delujejo vzajemno. Komunikacija in delovanje bo preizkušeno na pilotnih postavitvah z udeleženci, kot so bolnišnice, zdravniki in lekarne.

8. Kakšne koristi bodo imeli prebivalci Evrope?
Cilj projekta epSOS je razviti in preizkusiti »pilotne« storitve, ki:
•    Omogočajo pacientom pridobiti zdravila (eRecept) v času bivanja v drugi evropski državi. Zdravilo mora biti predpisano s strani epSOS izvajalca zdravstvene dejavnosti v domovini.
•    Dovoljujejo izvajalcem zdravstvenih dejavnosti vpogled v relevantne klinične podatke, ki se nahajajo v domovini pacienta (povzetek podatkov o pacientu - PPoP). To je mogoče v primeru, kadar pacient s svojo privolitvijo omogoči vpogled.

9. Kakšni so pričakovani rezultati projekta?
Priporočila, tehnične specifikacije, opisi sistema, organizacijski modeli, programska oprema, programska orodja itd. Njihov namen je izboljšati interoperabilnost na večnacionalnem nivoju. Poleg tega pa bo v več regijah realizirana pilotna implementacija.

10. Kaj se bo zgodilo z rezultati projekta?
Projektni partnerji bodo v sodelovanju z eHealth upravljavsko iniciativo (angleško Governance initiative) in drugimi projekti velikega formata (npr: STORK) delili rezultate z vsemi članicami EU, kakor tudi z državami, ki niso v EU. Rezultati bodo na voljo brezplačno vsem, ki jih zanimajo.

11. Ali lahko države in podjetja, ki ne sodelujejo pri projektu, dostopajo do rezultatov?
Da, vsi rezultati bodo na voljo tudi za države in podjetja, ki ne sodelujejo pri projektu epSOS.

12. Ali je epSOS projekt zdravstvene kartice?
Ne, epSOS ni projekt zdravstvene kartice, čeprav so na zdravstveni kartici osnovana infrastruktura in komunikacijski sistemi integrirani v projekt. Prav tako je znanje, ki je bilo pridobljeno v projektu zdravstvene kartice ali podobnih projektih, vključeno v rezultate epSOS.

 

13. Kateri pacienti bodo vključeni v projekt epSOS?

 V projekt epSOS bodo vključeni le pacienti, ki bodo podali izrecno osebno privolitev (v pisni obliki) za sodelovanje pri projektu epSOS in s tem povezano obdelavo svojih osebnih podatkov. Privolitev mora biti svobodna in dana na podlagi jasnih informacij o vsebini in namenih obdelave osebnih podatkov. Pacient lahko dano privolitev kadarkoli prekliče.

 

14. Kateri podatki sestavljajo povzetek podatkov o pacientu (PPoP)?

Povzetek podatkov o pacientu bo vseboval naslednje podatke:

•  Splošne informacije o pacientu (npr. ime, datum rojstva, spol).

•  Zdravstveni povzetek, sestavljen iz najpomembnejših kliničnih podatkov pacienta (npr. alergije, trenutne zdravstvene težave, uporaba medicinskih implantatov ali večji operativni posegi v zadnjih 6 mesecih).

•  Seznam z vsemi predpisanimi zdravili, ki jih pacient trenutno jemlje.

•  Informacijo o povzetku (npr. kdaj in kdo je ustvaril povzetek ali ga spremenil), ki služi tudi za zagotavljanje varnosti in transparentnosti dostopa. 

 

15. Kdo bo lahko dostopal do osebnih podatkov pacienta, vključenega v projekt epSOS, in do katerih?

Podatki se bodo hranili pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v Sloveniji, ki s podatki pacienta že sedaj razpolaga (npr. izbrani zdravnik pacienta) in pri katerem bo pacient podal soglasje za sodelovanje pri projektu epSOS. Izvajalec zdravstvene dejavnosti bo podatke iz privolitve pacienta posredoval tudi Nacionalni kontaktni točki (NKT) za izvajanje projekta epSOS (v Sloveniji je to Inštitut za varovanje zdravja RS), ki jih bo hranila za čas trajanja projekta epSOS. S PPoP bo NKT lahko potrjevala identiteto v projekt epSOS vključenih pacientov in preverjala obstoj privolitve pacienta, če bo ta koristil zdravstveno oskrbo v tujini (v okviru storitev epSOS).

V tujini bo podatke prejel zdravnik, ki bo vključen v projekt epSOS in jih bo potreboval zaradi nudenja zdravstvene oskrbe pacientu. Obdelovali se bodo samo tisti podatki, ki bodo nujni za dosego namena (potrebe po zdravljenju).

Ob nastopu konkretnega primera potrebe po zdravljenju v tujini bo moral pacient soglašati z obdelavo osebnih podatkov za namen dejanske oskrbe. V tem primeru bo izvajalec zdravstvene dejavnosti v Sloveniji, ki hrani PPoP, slednjega posredoval izvajalcu zdravstvene dejavnosti v tujini, pri kateremu se bo zdravil pacient, če bosta seveda tako izvajalec kot pacient vključena v projekt epSOS. Posredovanje PPoP bo potekalo preko NKT v Sloveniji in tuji državi, v kateri bo pacient potreboval zdravstveno oskrbo.